22. marec, svetovni dan voda letos v znamenju vode za mir

22. 3. 2024 Monika H. I. (Občinska uprava) 42

Voda lahko ustvari mir ali sproži konflikt. Ko je vode malo ali je onesnažena ali ko ljudje nimajo enakega dostopa ali ga nimajo, lahko napetosti narastejo. Dostop do pitne vode je človekova pravica. Nujno je treba sodelovati, da zaščitimo in ohranimo naš najdragocenejši vir. Sodelovanje na področju vode utira pot sodelovanju pri vseh skupnih izzivih. Vodo moramo uporabiti kot orodje za ustvarjanje mirnejšega in uspešnejšega sveta za vse.

Zakaj moramo ukrepati glede vode?

Dostop do vode je človekova pravica. Kljub temu jih 2,2 milijarde živi brez varno upravljanih storitev pitne vode, kar ima uničujoče posledice za njihova življenja in širšo družbo. Dobro upravljan vodni krog podpira napredek v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti v zvezi z lakoto, enakostjo spolov, zdravjem, izobraževanjem, preživetjem, trajnostjo in ekosistemi. Voda je tudi v središču prilagajanja podnebnim spremembam, saj služi kot ključna vez med podnebnim sistemom, človeško družbo in okoljem. Brez ustreznega upravljanja z vodo bo verjetno prišlo do povečane konkurence za vodo med sektorji in do stopnjevanja različnih vrst vodnih kriz, kar bo sprožilo izredne razmere v številnih sektorjih, odvisnih od vode.

Kaj je svetovni dan voda?

Svetovni dan voda praznuje vodo in spodbuja ukrepanje za reševanje svetovne vodne krize. Osrednji poudarek svetovnega dneva voda je podpreti doseganje cilja trajnostnega razvoja (SDG) 6: voda in sanitarije za vse do leta 2030. Svetovni dan voda je vsakoletni praznik Združenih narodov – poteka 22. marca – s poudarkom na pomenu sladke vode, usklajuje ga UN-Water in vodi ena ali več članic in partnerjev UN-Water s povezanim mandatom.

Kaj se dogaja na svetovni dan voda?

Pred 22. marcem ljudje in organizacije sodelujejo v globalni javni kampanji, prirejajo dogodke ob svetovnem dnevu voda in promovirajo temo s komunikacijo, zagovorništvom in družbenimi mediji. Na sam dan je objavljeno Poročilo ZN o svetovnem razvoju vode, ki se osredotoča na isto temo kot kampanja in odločevalcem priporoča smernice politike. Kampanja doseže milijardno globalno spletno občinstvo in v pogovor in razpravo vključi na tisoče ljudi na terenu, s čimer ozavešča in obvešča ljudi, ki sprejemajo odločitve po vsem svetu.

Kako je z vodami na svetovnem nivoju?

Povzeto po spletni strani OZN (v angleškem jeziku):
 
  • 2,2 milijardi ljudi še vedno nima varne pitne vode;
  • se približno polovica svetovnega prebivalstva sooča s hudim pomanjkanjem vode vsaj v enem delu leta. Po pričakovanjih bodo te številke še narasle, k čemur bodo prispevale podnebne spremembe in rast prebivalstva;
  • je zgolj 0,5 odstotka vode na Zemlji celinska voda, ki je na voljo za uporabo, podnebne spremembe pa ogrožajo še to zalogo. V zadnjih dvajsetih letih so se celinski vodni rezervoarji, vključno z vlažnostjo tal, snegom in ledom, krčili po 1 cm na leto, kar ima hude posledice za vodno varnost;
  • v zadnjih 50. letih na seznamu naravnih nesreč prevladujejo nesreče, povezane z vodo, in so vzrok za 70 odstotkov vseh smrti, povezanih z naravnimi nesrečami;
  • imajo v državah, kjer se odvijajo dalj časa trajajoči konflikti, otroci do 15. leta v povprečju trikrat več možnosti, da bodo umrli zaradi diaroične bolezni, ki je posledica pomanjkanja varne vode, sanitarij in higiene, kot zaradi oboroženih spopadov;
  • je kar 60 odstotkov svetovnih celinskih vodnih tokov čezmejnih voda. 153 držav ima ozemlje vsaj v enem od 310 čezmejnih porečij in jezer ter je popisalo 468 sistemov čezmejnih vodonosnikov;
  • zgolj 24 držav poroča, da so vsa čezmejna porečja urejena s spora.

Ali ste vedeli?

Da (vir: Statistični urad Republike Slovenije):

  • ima Slovenija veliko površinskih in podzemnih voda dobre kakovosti;
  • je bilo leta 2022 v Sloveniji za javni vodovod, namakanje zemljišč in izkoriščanje voda v industriji skupno načrpanih 828 milijonov m3 vode, od tega iz površinskih virov 633 milijonov m3 (76,5 %), iz podzemnih virov pa 195 milijonov m3 (23,5 %);
  • se je med letoma 2018 in 2022 skupna količina načrpane vode za javni vodovod, namakanje zemljišč in izkoriščanje voda v industriji počasi zmanjševala. V omenjenem obdobju se je najmanj vode načrpalo leta 2022 (828 milijonov m3), največ pa v 2020 (1.003 milijone m3);
  • je bilo v Sloveniji leta 2022 v okolje izpuščene manj odpadne vode; odteklo je 848 milijonov m3 odpadnih voda, od tega jih je bilo izpuščenih v površinske vode 74,3 %, v sistem javne kanalizacije 25,4 % in v zemljo 0,3 %; 68 % teh voda je bilo le toplotno onesnaženih, 21 % jih je bilo pred izpustom prečiščenih, 11 % pa jih je bilo izpuščenih v okolje neprečiščenih.

Kakšna je naša pot naprej?

Voda je pod vedno večjim pritiskom. Učinki podnebnih sprememb, povezani z vodo, se poslabšujejo in naraščajoče svetovno prebivalstvo vedno bolj povprašuje po omejenem viru. V mnogih državah je dostop ljudi do varne pitne vode neenakomerno in nepravično porazdeljen. Splošno pomanjkanje čezmejnega sodelovanja med državami na področju skupnih vodnih virov predstavlja tveganje za kakovost in količino oskrbe z vodo ter zato ogroža družbeno in mednarodno stabilnost.

Voda je lahko orodje za mir. Sčasoma je bilo veliko več primerov sodelovanja kot konfliktov zaradi vode, vendar je treba narediti še veliko več. Miroljubno sodelovanje na področju vode – znotraj in med državami – lahko utre pot mirnemu sodelovanju v vseh sektorjih. Voda je lahko stabilizacijska sila in katalizator trajnostnega razvoja. Delovati moramo na podlagi spoznanja, da voda ni le vir, ki ga je treba uporabljati in za katerega tekmovati – je človekova pravica, ki je neločljivo povezana z vsemi vidiki življenja. Na lokalni in nacionalni ravni morajo različni uporabniki vode – zlasti vodna in sanitarna podjetja, energetika, prehrana in industrija – sodelovati s celostnim pristopom upravljanja vodnih virov in spodbujati krožno gospodarstvo, ki izpolnjuje človekove pravice ljudi. Na ravni bazenov bi morale države oblikovati sporazume in ustanoviti institucije za mirno upravljanje vodnih virov, ki prečkajo mednarodne meje. Vlade bi morale sodelovati na področju čezmejnih voda dvostransko, regionalno ali globalno, na primer s podpisom in izvajanjem Konvencije Združenih narodov o vodah in Konvencije o vodotokih. Vodno sodelovanje ustvarja pozitiven učinek valovanja. Čezmejno in sektorsko sodelovanje na področju vode bo pospešilo napredek v okviru ciljev trajnostnega razvoja, povečalo varnost preskrbe s hrano, ohranilo zdravo preživetje in ekosisteme, pomagalo graditi odpornost na podnebne spremembe, prispevalo k zmanjšanju tveganja nesreč, zagotavljalo obnovljivo energijo, podpiralo mesta in industrijo, ter spodbujanje regionalnega povezovanja in miru.

(vir: un.org)