Ljubljana, 19. oktober 2022: V Evropskem tednu mobilnosti je tudi letos sodelovalo rekordno število občin. Kar 96 jih je v tednu, ki se zavzema za aktivno in trajnostno mobilnost, prevzelo iniciativo ter s tem posameznike aktivno spodbujalo k alternativam avtomobilskemu prometu. Občinam z najbolje zasnovanimi programi so letos podelili priznanja v treh kategorijah glede na število prebivalcev. Najaktivnejši so bili v Razkrižju, Metliki in Ljubljani.
Občine so z najrazličnejšimi aktivnostmi nagovorile vse skupine prebivalcev. Še posebej so se letos osredotočile na mlade in jih na različne načine povabile, da podajo tako svoje videnje problematike na področju mobilnosti kot tudi predloge za izboljšave. Predstavniki občin so se z mladimi pogovorili o njihovih predlogih, se do njih opredelili in se obvezali, da nekatere tudi uresničijo. Predvsem tiste enostavno in hitro rešljive zaveze se že zdaj uresničujejo; mladi tako že neposredno vplivajo na mobilnost v svoji občini.
»Leto 2022 je Evropsko leto mladih, zato smo želeli v okviru Evropskega tedna mobilnosti nagovoriti mlade med 15. in 29. letom ter jih pritegniti k aktivnemu udejstvovanju na področju trajnostne mobilnosti. Cilj aktivnosti je bil spodbuditi potencial mladih za pozitivne spremembe in inovacije na področju trajnostne mobilnosti ter jih pritegniti k zavzetemu aktivnemu državljanstvu. Na podlagi pridobljenih izkušenj menimo, da moramo z dejavnostjo nadaljevati in jo izvajati še intenzivneje,« je specifiko letošnjega programa opisala Polona Demšar Mitrovič, nacionalna koordinatorka ETM.
Na zaključni prireditvi v Semiču so razglasili najaktivnejše občine letošnjega leta. V kategoriji manjših občin je bila zmagovalka občina Razkrižje. Izvedli so bogat program, vanj vključili tako mlajše kot starejše občane, aktivnosti pa razširili v čas pred in po tednu mobilnosti. Med trajnimi ukrepi občina uvaja enosmerno ulico v okolici občinske stavbe ter kolesarnico za šolo in vrtec. Priznanje v tej kategoriji sta prejeli tudi občini Apače in Črna na Koroškem.
Med srednje velikimi občinami so bile najaktivnejše občine Črnomelj, Miklavž na Dravskem polju in Metlika. V Metliki, zmagovalki kategorije, so med drugim organizirali odprto ulico, parkirni dan, servis koles, svetovno kavarno za mlade in likovni natečaj za osnovnošolce. V aktivnosti so vključili tudi starejše generacije, okolico šole zaprli za promet ter organizirali sistem Poljubi in odpelji.
Med večjimi občinami sta bili najbolj aktivni mestni občini Ljubljana in Maribor ter občina Šentjur. V Ljubljani, zmagovalki kategorije, so šolarji in vrtčevski otroci avtobuse cel teden uporabljali brezplačno. Na dan brez avtomobila je bila uporaba avtobusov in sistema P+R za vse brezplačna, na več lokacijah so bile ceste zaprte za avtomobile. Trajno so zagotovili številna kolesarska parkirišča pred osnovnimi šolami in uredili javno varovano kolesarnico v središču mesta. Pripravili so študijo elektromobilnosti in posodobili kapacitete javnega potniškega prometa, med drugim pa v aktivnosti vključili tudi gibalno ovirane in javnosti predstavili prepreke, s katerimi se ti srečujejo.
Predstavniki občin so se v Semiču sestali tudi na delavnicah, kjer so izmenjali svoje izkušnje s sodelovanjem v pobudi ter iskali nove ideje in rešitve, kako trajnostno mobilnost še bolj približati svojim prebivalcem.
Polona Kambič, županja Semiča, najaktivnejše občine v letu 2021, je ob priložnosti opisala svojo izkušnjo s sodelovanjem v pobudi. »Začeli smo skromno z manj projekti in nadaljevali z vse več aktivnostmi. V pobudi smo bili prvič udeleženi leta 2015. Takrat smo začeli z bolj skromnimi projekti, nadaljevali z vedno več aktivnostmi in bili lani prepoznani kot najbolj aktivna nemestna občina. Ugotavljamo, da se vedno znova več ljudi odzove na naše dogodke. Menim, da je prav to tisto, kar nam kaže, da smo na pravi poti. Letos smo načrtovali okoli 1400 obiskovalcev, prišlo jih je 1900, kar je za našo občino res ogromno,« je dejala županja občine Semič.
Nagovarjanje mladih je izpostavila kot zelo pomembno. »Prav je, da mlade že od malih nog učimo, da je treba narediti kakšen korak več tudi peš. Ker v moji mladosti nismo imeli avtomobila – iz moje rojstne vasi do Semiča je bilo eno uro hoda –, nam je bilo povsem normalno, da smo hodili peš. Danes ni več tako, zato moramo spodbujati in ozaveščati k temu, da se vračamo k naravi, da se peljemo skupaj, da racionaliziramo in čim manj obremenjujemo okolje, ob tem pa čim več naredimo tudi zase in lastno dobro počutje,« je še dodala.
