Seja Varnostnega sosveta Občine Razkrižje

18. decembra 2019 se je sestal Varnostni sosvet Občine Razkrižje. Seje so se udeležili predstavniki Policijske postaje Ljutomer, Osnovne šole Janeza Kuharja Razkrižje, Centra za socialno delo Pomurje – enota Ljutomer, Župnijskega karitasa Razkrižje, Krajevne organizacije Rdečega križa Razkrižje, Civilne zaščite in Občine Razkrižje. Obravnaval je oceno varnostnih razmer na območju Občine Razkrižje in širše. Uvod je podal komandir PP Ljutomer, g. Roman Zver in predstavil varnostne razmere z vidika dela policije, dopolnil ga je vodja varnostnega okoliša g. Uroš Felbar. Za tem pa je bila predstavljena ocena varnostnih razmer s strani Občine Razkrižje, od leta 2015 do danes. Na koncu je sprejet okvirni program dela varnostnega sosveta občine za leto 2020.

Komandir Policijske postaje Ljutomer, g. Roman Zver je izpostavil problematiko begunske krize, predstavil podatke povečanja nedovoljenih prehodov čez državno mejo, ki je v letu 2019, v primerjavi s prejšnjim letom v porastu. Vendar policija, skupaj z vojsko in sodelovanjem domačinov, razmere obvladuje. Od problematičnih kršitev je zaznan porast kršitev zaradi prehitre vožnje znotraj naselja, v primerjavi s prejšnjimi leti pa so v upadanju kršitve vožnje pod vplivom alkohola, tudi vse druge kršitve so v upadanju ali so zelo majhne.

Župan Občine Razkrižje, g. Stanko Ivanušič je podal oceno varnostnih razmer z vidika občine in izrazil nekaj nezadovoljstva, ki so ga izkazali lastniki kmetijskih zemljišč na t.i Gibinskem polju, zaradi tega, ker so se odgovorni predstavniki države izogibali srečanju s prizadetimi državljani – lastniki zemljišč, kjer stoji bodeča žica oz. panelna ograja. Predvsem gre za neprimeren ali nikakršen odziv Ministrstva za notranje zadeve RS, ker so se odgovorni predstavniki izognili neposrednemu srečanju z državljani, po drugi strani pa so postopke odločanja o določitvi 10-letne služnostne pravice na zasebnih zemljiščih, kjer stoji panelna ograja, državni organi vodili naprej po upravnem postopku. Po drugi strani pa je prevladujoče mnenje, da glede na drugačne oblike prehajanja državne meje, kot je to bilo leta 2015, bodeča žica ali panelna ograja, po mnenju lastnikov zemljišč, kjer ograja stoji in lokalnih organov, ni več potrebna, ker se vzpostavljajo druge oblike varovanja (videonadzor ipd.).

Država za takšne enostranske poteze sicer ima zakonsko podlago, so pa takšne poteze zelo nespametne, česar si odgovorni predstavniki države ne bi smeli privoščiti in si s tem zapraviti zaupanja državljanov, ker so ti največji garant varnosti ob meji. V prejšnjem obdobju, zlasti ob nastanku begunske krize, leta 2015, je to sodelovanje z najvišjimi predstavniki države bilo bistveno bolj učinkovito in neposredno.

V zadnjem obdobju je bilo zaznati tudi nekaj drugih slabih odločitev državnih organov, zlasti glede neurejenosti mejnega preboda Gibina, ki je eden od najslabše urejenih v državi. Kljub temu, da je na tem območju v letu 2019 potekala rekonstrukcija državne ceste, do samega mejnega prehoda in tudi na drugi strani, vse do meje z Republiko Hrvaško, pa je samo območje mejnega prehoda ostalo neobnovljeno, takšno, da je ob vstopu v šengensko območje v sramoto slovenski državi.

Kljub temu pa je zaključna ocena varnostnih razmer v Občini Razkrižje takšna, da večina državljanov zaupa slovenski policiji in vojski, tudi kar se tiče varovanja državne meje in varnostnih razmer nasploh, saj je sodelovanje z državljani dobro. Ocena je, da ni potrebe po kakšnih drugačnih, neustavnih in nezakonitih poskusih varovanja državne meje. Ker če bi razmere na tem področju bile res neobvladljive, bi se za varovanje meje, kot pomoč policiji in vojski, zagotovo bili pripravljeni vključiti tudi državljani ob meji, znotraj zakonskih okvirov. Prav tega zaupanja državljanov ob meji in sodelovanja z organi države Slovenije, bi se morali zavedati tudi ljudje, ki v državi opravljajo pomembne politične dolžnosti, povezane za varnostnimi razmerami v državi, ne pa se izogibati sodelovanja in neposrednih stikov z ljudmi ob meji.