V Sloveniji je preveč neželenih psov in mačk brez lastnikov
vsako leto je zavrženih več kot 4000 psov in mačk, mnogo teh žalostno konča, saj je vseh živali veliko preveč, da bi lahko našle dobre lastnike
Parjenje je fizično težko preprečiti
psice se gonijo 2x letno, mačke 3-4x letno;
samci se lahko parijo vsakič, ko zavohajo gonečo se samico, zavohajo jo tudi do 3 km daleč, so zelo vztrajni, da pridejo do nje;
Pozitiven vpliv na vedenje
živali se manj potepajo (manj smrti na cestah), manjkrat izgubijo;
se manj pretepajo, samci manj markirajo teren, živali so bolj vdane in zadovoljne doma; mačke pa še vedno lovijo miši
poleg tega so lastniki psov tudi kazensko odgovorni za svoje pse, ki se prosto gibajo po okolici. S pravočasno kastracijo spolnega nagona pri psu ni več in s tem te težave izginejo.
Pozitiven vpliv na zdravje
s sterilizacijo in kastracijo zaščitimo živali pred spolno nalezljivimi boleznimi in zmanjšamo možnost prenosa drugih nalezljivih bolezni;
sterilizirane samice ne zbolijo za vnetjem rodil (lahko celo smrtno nevarnim obolenjem);
sterilizirane samice ne zbolijo za rakom na maternici, imajo manj možnosti za raka na mlečni žlezi, kastrirani samci ne zbolevajo za rakom na prostati in na modih;
pri steriliziranih samicah ne prihaja do navidezne brejosti
Pobijanje mladičev je nezakonito
BODITE DEL REŠITVE – NE PROBLEMA – STERILIZIRAJTE / KASTRIRAJTE!
Odlok o pokopališkem redu v Občini Razkrižje – javna obravnava
Na 6. redni seji Občinskega sveta Občine Razkrižje, dne 20.6.2019, je bila opravljena 1 .obravnava Odloka o pokopališkem redu v Občini Razkrižje ter sprejet sklep,da se predlog Odloka daje v 30-dnevno javno razpravo.
Utemeljene pripombe na osnutek Odloka sprejemamo v Občinski upravi Občine Razkrižje osebno ali po elektronski pošti na e-naslov obcinarazkrizje@siol.net do petka, 2. 8. 2019.
Dodatne informacije so na voljo na tel. št. 02 584 99 12
Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki so vnesene na območja izven njihove naravne razširjenosti, kjer so se sposobne razmnoževati in se v naravi same čezmerno razširjajo ter s svojo ustalitvijo in širjenjem jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in posledično negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Človek jih je na ta območja zanesel namerno (kot kulturne, medonosne, okrasne, meliorativne, gozdne rastline) ali nenamerno (skupaj z različnim tovorom, zemljino, sadikami, krmo, balastnimi vodami ipd.). Najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji so japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera).
V grobem so negativni učinki invazivnih tujerodnih rastlin gospodarski, zdravstveni in ekološki. Invazivne tujerodne rastline tako v komunalni dejavnosti povečujejo stroške vzdrževanja infrastrukture, spreminjajo podobo tradicionalne kulturne krajine, izpodrivajo in ogrožajo domorodne rastlinske in živalske vrste, zmanjšujejo poplavno varnost, povečujejo erozijo ter so zaradi svoje alergenosti ali strupenosti škodljive za zdravje človeka in živali.
Potrebno je celostno ukrepanje – od preprečevanja vnosov, hitrega ukrepanja v začetnih fazah širjenja, do rednega zatiranja in ustreznega postopanja z odpadki invazivnih tujerodnih rastlin. Njihovo odstranitev je potrebno opraviti pred cvetenjem oz. tvorbo semen! Ker jih večina semeni julija in avgusta, je zdaj pravi čas za njihovo odstranitev. Cvetočih in semenečih rastlin ne kompostiramo, podorjemo, odlagamo v naravo, temveč jih sežgemo. Pomembno je redno vzdrževanje zemljišč (ožiganje, košnja, ozelenitev golih tal) in vzdrževanje robnih območij (gozdnih robov, ozar, brežin, obpotij, zemljišč ob poslopjih, nasipališč).
Pozornost je potrebno nameniti tudi potencialnim novim invazivnim vrstam, ki ponekod po Evropi že kažejo znake invazivnosti. To so vrste, ki še niso prisotne v Sloveniji, vendar je njihov pojav pričakovati v prihodnjem obdobju ali pa se že pojavljajo v majhnem številu oziroma na omejenem območju in jih je z ustreznimi ukrepi še mogoče odstraniti. Brez ukrepanja se bodo te vrste razširile. Nekatere takšne vrste v Sloveniji gojimo kot kulturne rastline, po Evropi pa se kažejo za podivjane in agresivne: goji (Lycium barbarum), črnoplodna (Aronia melanocarpa) in vijoličnoplodna aronija (Aronia prunifolia), vzhodnajastrebina (Galega orientalis), kitajski (Miscanthus sinensis) in orjaški miskant (Miscanthus giganteus) ter navadna pavlovnija (Paulownia tomentosa).
Poudariti je potrebno, da je preprečevanje vnosa in dovolj hitro ukrepanje v začetnih fazah širjenja ključno za zmanjšanje negativnih učinkov invazivnih tujerodnih rastlin na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter zdravje ljudi in živali!
S ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu vse občane in občanke vljudno naprošamo, da poskrbijo za obrezovanje in vzdrževanje živih mej, grmičevja, dreves in ostalevegetacije na površinah ob cestah tako, da sta zagotovljena preglednost ceste in prost profil ceste ter da je vidna in dostopna prometna signalizacija.
Prav tako je potrebno obrezati vegetacijo ob/nad pločniki, ki ovira varnost pešcev in drugih udeležencev v prometu.
