Obvestilo



Subvencionirano bivanje v javnem zavodu Študentski dom Ljubljana v študijskem letu 2020/2021



Študentski dom Ljubljana omogoča študentom v številnih domovih, ki se nahajajo v Ljubljani na različnih lokacijah v bližini visokošolskih zavodov (Rožna dolina, Mestni log, Center, Bežigrad in Šiška), kakovostne bivalne pogoje za študij po subvencioniranih nastanitvenih cenah.

Za bivanje v javnem zavodu Študentski dom Ljubljana, je v okviru razpoložljivih kapacitet, poleg pogojev, ki jih mora izpolnjevati študent za subvencionirano bivanje, potrebna tudi pravočasna prijava na Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2020/2021

Prošnjo za sprejem ali podaljšanje bivanja je potrebno oddati preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ.

Zadnji rok za oddajo prošnje je 17. avgust 2020.

Študentom je za vse dodatne informacije glede navedenega javnega razpisa na razpolago Pisarna za študentske domove, ki za visokošolsko središče v Ljubljani deluje v Študentskem domu Ljubljana, na telefonskih številkah (01) 530 6027, (01) 530 6028 v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek od 9.00 do 12.00 ure, sreda od 14.00 do 16.00 ure) ali na elektronskem naslovu pisarnazasd@stud-dom-lj.si.

Študentski dom Ljubljana

Svetčeva ulica 9

1000 Ljubljana

 


Polnjenje bazenov – obvestilo JP Prlekija d.o.o.



POLNJENJE BAZENOV IN OBVEZNOST PLAČILA KOMUNALNIH STORITEV TER OKOLJSKE DAJATVE ZA ONESNAŽENJE OKOLJA

Finančna uprava RS opozarja na obveznost plačila storitev, povezanih z dobavo pitne vode ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda v primeru polnjenja bazenov.

V primeru, ko uporabnik uporablja vodo iz javnega vodovodnega sistema (tudi lastnega vodnega vira) v okviru svojega gospodinjstva za polnjenje bazena, namenjenega kopanju, plavanju in drugim vodnim aktivnostim, mora plačati vse storitve, ki so povezane z dobavo pitne vode ter okoljsko dajatev v skladu z veljavnimi predpisi.

Uporabnik pitni vodi v bazenu dodaja sredstva za nego vode, kot so sredstva za razkuževanje vode, uravnavanje vrednosti pH in sredstva za preprečevanje razraščanja alg in tako iz pitne vode nastaja komunalna odpadna voda, ki z odvajanjem onesnažuje okolje. Zavedati se moramo, da se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo tudi hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja vseh voda. Vsak uporabnik bazena tako ob vsakokratnem kopanju prispeva približno 1 miligram fosfatov. Velikokrat je v vodi tudi urin. Pri osvežitvi v bazenu se prav tako s telesa spirajo zaščitne kreme in olja, ki nas varujejo pred soncem.

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe (lastnik, najemnik ali druga oseba), v kateri nastaja komunalna odpadna voda ne glede na vodni vir. Tako za del pitne vode, ki ste jo porabili za polnjenje bazena, ne velja oprostitev plačila okoljske dajatve in se tudi za ta del količine porabljene vode plača okoljska dajatev kot za ostalo porabljeno pitno vodo v okviru gospodinjstva.

Glede na navedeno vas obveščamo, da se voda iz bazena tretira kot komunalna odpadna voda, s katero pa je potrebno ravnati skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17), in sicer jo je potrebno odvesti v javno fekalno kanalizacijo, malo ČN ali obstoječo greznico.

Obračun komunalnih storitev (odvajanje in čiščenje odpadnih vod, storitev povezana z greznicami in MKČN) se tako izvede skladno z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka, Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), ki se glasi:

»Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode.

Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve«.


Začasno zaprtje krajevnih uradov zaradi poletnih dopustov



zacasno_zaprtje_ku_-_dopust

Obveščamo vas, da bosta Krajevni urad Križevci pri Ljutomeru in Krajevni urad Razkrižje, ki delujeta na območju Upravne enote Ljutomer, ZAPRTA do 31. 8. 2020, zaradi nemotenega zagotavljanja upravnih storitev na sedežu upravne enote v času poletnih šolskih počitnic in dopustov.

Vse upravne storitve, ki se opravljajo na krajevnem uradu, lahko stranke uredijo na sedežu Upravne enote v Ljutomeru, Vrazova ulica 1.

V nujnih primerih lahko pokličete na telefonsko številko: 02/584 94 23 (Matični urad).

Prosimo vas za razumevanje in vas lepo pozdravljamo.

 




LRF za Pomurje organizira v okviru projekta SENSNETWORK dva brezplačna webinarja



  1. Webinar: Ukrepi za nevladne organizacije (društva, zavode) in socialna podjetja v času epidemije in izkušnje iz prakse, 11.6.2020

  1. junija 2020 ob 10. uri organiziramo online strokovno-informativni dan za nevladne organizacije in socialna podjetja na temo ukrepov v času odpravljanja posledic epidemije. Na webinarju bomo predstavili ključne rešitve za NVO / socialna podjetja, ki jih vključuje Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19:
  • skrajšanje delovnega časa in državna pomoč;
  • čakanje na domu in državna pomoč;
  • obvezen dodatek za nevarnost / preobremenjenost pri socialno-vratstvenih programih;
  • turistični boni in nevladne organizacije / socialna podjetja;
  • športne vrednotnice;
  • druge finančne spodbude za poslovanje.

Uvodni del bo predstavil Matej Verbajs, vodja pravne službe na Centru nevladnih organizacij Slovenije.

V nadaljevanju pa bomo predstavili še izkušnje iz prakse, kako so se na razmere v času epidemije odzvala socialna podjetja. Izkušnje iz prve roke nam bosta predstavila:

Goran Miloševič, Eko socialna kmetija Korenika Šalovci, so.p.

Miro Mihec, Združenje socialna ekonomija Slovenija, so.p.

Prijave in program:

https://www.lrf-pomurje.si/webinar-ukrepi-za-nvo-socialna-podjetja-v-casu-epidemije-in-izkusnje-iz-prakse/

3. strokovno-info dan – webinar 11.6.2020

 

  1. webinar: Pravno-formalni okvirji delovanja socialnih podjetij, podporno okolje, možnosti financiranje in izkušnje iz prakse, 24.6.2020

  1. junija ob 10. uri organiziramo online strokovno-informativni dan za vse, ki je namenjen vsem, ki vas zanima pridobitev statusa socialnega podjetja (potencialnim socialnim podjetjem) ali že obstoječim socialnim podjetjem.

Matej Verbajs, vodja pravne službe na Centru nevladnih organizacij Slovenije bo v uvodnem delu predstavil pravno-formalne vidike delovanja socialnih podjetij:

– socialno podjetništvo v Sloveniji;

– značilnosti socialnih podjetij;

– načela delovanja socialnih podjetij;

– obveznosti socialnih podjetij;

– ugodnosti socialnih podjetij.

V nadaljevanju nam bo Miro Mihec iz Združenja Socialna ekonomija Slovenije, so.p. predstavil podporno okolje in možnosti financiranja socialnih podjetij, Mojca Makovec Haložan pa nam bo predstavila izkušnje iz prakse – kako in zakaj so se lotili ustanovitve socialnega podjetja.

Prijave in program:

https://www.lrf-pomurje.si/webinar-pravno-formalni-okvirji-delovanja-socialnih-podjetij-podporno-okolje-moznosti-financiranje-in-izkusnje-iz-prakse/

4. strokovno-info dan – webinar 24.6.2020


TVEGANO IN ŠKODLJIVO PITJE ALKOHOLA V ČASU DUŠEVNIH STISK – SPOPRIMIMO SE S STRESOM NA ZDRAV NAČIN



V času duševnih stisk ljudje iščemo različne načine za njihovo lajšanje. V naši kulturi, imenovani tudi »mokra kultura«, pa je zelo pogosto prepričanje, da alkohol reši težave, odžene skrbi in izboljša razpoloženje. To je sicer po eni strani res, saj ima alkohol pomirjevalni učinek, ki pa deluje le kratkoročno. Zato marsikdo poseže po alkoholu v upanju, da bodo tesnoba, stres, zaskrbljenost in strah izginili.

Tudi v času epidemije COVID-19 se je v Sloveniji povečala poraba alkohola in ostalih drog. Število kaznivih dejanj nasilja v družini v primerjavi z lanskim enakim obdobjem je naraslo za 20%. Alkohol je v Sloveniji v času COVID-19 najpogosteje uporabljena droga. V času epidemije smo ljudje doživljali različne stiske. Nekatere so se pojavile na novo, druge poglobile. Čas, ki prihaja po času epidemije, bo duševne stiske samo še stopnjeval, saj je pred nami tudi gospodarska kriza. Razlogi za pogostejšo rabo alkohola so predvsem dolgočasje, osamljenost, tesnoba, nemir. Vsi ti občutki povečajo željo, po omilitvi težav s pitjem alkoholnih pijač.

Ker pitje alkohola v manjših količinah kratkoročno lahko daje občutek večje sproščenosti, dvigne razpoloženje in povzroči nekritičnost oz. občutek, da naši problemi »izginejo«, niti ni tako nenavadno, da posameznik v stiski kdaj poseže po pitju alkohola. Alkohol na naše telo namreč deluje tako, da upočasni delovanje osrednjega živčnega sistema in nam na kratki rok lahko daje občutek pomirjenosti. Ob tem pa se je pomembno zavedati, da gre le za nekatere kratkotrajne učinke, ki izginejo, kakor hitro se alkohol izloči iz telesa. Na drugi strani pa ima še mnoge negativne učinke, ki se lahko pokažejo že zelo hitro. Prav tako ima že negativen kratkoročni vpliv na imunski sistem, saj naj bi bil, po ugotovitvah raziskav, posameznik še 24 ur po tem, ko je ob neki priložnosti popil preveč alkohola, bolj dovzeten za viruse, bakterije in posledično okužbe. Poleg teh kratkoročnih negativnih posledic ima seveda pitje alkohola tudi mnoge dolgoročne negativne posledice.

Nujno je razjasniti tudi različne mite glede alkohola, ki so se v zadnjem času pojavljali. Različni miti, kot so, da pitje alkohola uničuje novi koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola spodbuja imunost in odpornost proti virusu, seveda NE držijo.

Pravzaprav novejše raziskave kažejo, da varne uporabe alkohola ni. Manj kot posameznik spije, manjše je tveganje, da bi alkohol povzročil trajno škodo. Zato glede pitja alkohola priporočamo: »Čim manj ali nič«.

Iz teh razlogov je pomembno opozarjati, da se naj ljudje v primeru stisk, vprašanj, ali dvomov raje obrnejo na različne obstoječe vire pomoči. Ti so za celotno Slovenijo zbrani na spletni strani projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola (www.sopa.si), ki se v naši regiji še vedno aktivno izvaja v ZD Murska Sobota in ZD Gornja Radgona v obliki svetovanj in pomoči pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola. V sklopu projekta smo razvili tudi delavnice Zdravi odnosi na katerih se udeležence opremi z izbranimi veščinami za krepitev medosebnih odnosov in sicer: učinkovitega izražanja svojih potreb, dobrega počutja, sprotnega reševanja problemov in zdravih medosebnih odnosov. Udeležba je brezplačna. Potrebno pa se je najaviti oziroma poklicati. V naši regiji se te delavnice izvajajo v sklopu Centrov za krepitev zdravja v ZD M.Sobota in ZD Gornja Radgona. Vse kontakte najdete na spletni strani www.sopa.si . Vabljeni k udeležbi.

Na spletni strani www.sopa.si boste pod zavihkom Kam po pomoč našli tudi veliko gradiva na to tematiko in seznam delujočih virov pomoči, razporejen po regijah.

Naš imunski sistem lahko krepimo tudi z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo. Obstaja veliko metod obvladovanja stresa, zmanjševanja občutka strahu, panike in zaskrbljenosti oz. kako skušati ostati mirni ali pa se pomiriti. O svojih stiskah se pogovarjajmo z ljudmi, ki so nam blizu, ohranjajmo socialne stike, kolikor gre, skrbimo za zdrav življenjski slog in z njim poskrbimo za svoje zdravje, bodimo strpni do sebe in soljudi.

Če doživljamo stiske, kadar imamo vprašanja, alkohol nikoli ni pravi odgovor, ni rešitev. Saj veste kako pravijo, da »problemi plavajo«. In res je tako. Problemi ostanejo, če jih ne rešujemo na pravilen način. Zato se v primeru stiske obrnite na vire pomoči.

In za zaključek morda nekaj misli:

»Alkohol NI rešitev.

NE ščiti pred virusi.

Zmanjšuje odpornost.

NE lajša osebnih stisk.

Alkohol uničuje zdrave odnose.«

 

Povzeto po www.sopa.si.

Pripravila: Jasmina Črnko Papić, NIJZ OE M.Sobota

 

Prispevek duševno zdravje in TŠPA

Delavnice Zdravi odnosi

K – Plakat – socialat B2 – SOPA – MAD

Delavnice Zdravi odnosi – MAD (1)

Plakat – človek soicala

 


Zbiranje predlogov za podelitev priznanj ob 22. občinskem prazniku Občine Razkrižje – poziv



P O Z I V

V skladu s 23. členom Odloka o simbolih, prazniku in priznanjih Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 76/2000),  zbiramo predloge z utemeljitvijo za podelitev priznanj ob 22. občinskem prazniku Občine Razkrižje.

Kandidate za občinska priznanja lahko predlagajo občani, politične stranke, društva in druge organizacije.

  1. ČASTNI OBČAN – za življenjsko delo posameznika.
  2. PRIZNANJE OBČINE Razkrižje – za dosežke v večletnem obdobju.
  3. ZLATA PLAKETA OBČINE Razkrižje – za pomembne enkratne dosežke na različnih področjih ustvarjalnosti v obdobju zadnjega leta.
  4. ZAHVALNA LISTINA – za posebne zasluge in dejanja na vseh področjih dela in življenja v občini.

Predloge z obrazložitvijo pričakujemo v Upravi Občine Razkrižje do 17. 6. 2020, do 14. ure.