Foto

Prvi obletnici lansiranja globalne strategije za popolno odpravo raka materničnega vratu se je s simbolnim dejanjem pridružuje tudi Občina Razkrižje



PRVA OBLETNICA LANSIRANJA GLOBALNE STRATEGIJE ZA POPOLNO ODPRAVO RAKA MATERNIČNEGA VRATU – 17. NOVEMBER 2021

Svetovna zdravstvena organizacija ali WHO (World Health Organization) je 17. novembra 2020 lansirala globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, s katero se je svet prvič v zgodovini zavezal k odpravi raka. Šlo je za edinstven dogodek, ki so ga države po vsem svetu obeležile z istočasno osvetlitvijo vsaj ene kulturne znamenitosti v državi s turkizno barvo, ki je simbolična barva raka materničnega vratu. Zavezi se je že lani pridružila tudi Slovenija, letos pa se ji ob prvi obletnici pridružuje tudi Občina Razkrižje. Z modro-zeleno barvo smo tako 17. novembra 2021 osvetlili naravno znamenitost Ivanov Izvir, namen pa je izraz podpore enotnosti držav pri tej globalni zavezi za popolno odpravo raka materničnega vratu.

Rak materničnega vratu je v Evropski uniji drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah (15 – 44 let), takoj za rakom dojk. Da bi dosegli popolno odpravo raka materničnega vratu, je WHO pozvala vse države sveta, da v naslednjem desetletju dosežejo cilj 90 % precepljenosti proti HPV (humani papilloma virus), 70 % pregledanosti žensk v presejalnem programu, ki ga v programu ZORA v Sloveniji že dosegamo in cilj, da je 90 % žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu ustrezno zdravljenih, kar v Sloveniji tudi dosegamo. Prav zaradi teh izjemnih rezultatov bi lahko Slovenija postala ena prvih evropskih držav, ki bi ji uspel ta podvig.

V Sloveniji raka materničnega vratu od leta 2003 učinkovito preprečujemo v okviru organiziranega državnega presejalnega progama ZORA, nosilec je Onkološki inštitut Ljubljana. Cilj programa je, da s pregledom zdravih žensk na tri leta pravočasno odkrijejo in zdravijo predrakave in zgodnje rakave spremembe materničnega vratu, ter s tem preprečijo nastanek raka ali ga odkrijejo v zgodnjem stadiju, ko je izjemno dobro ozdravljiv. 3-letna pregledanost žensk v starostni skupini 20–64 let je bila v zadnjem obdobju v Sloveniji 69,6 %, v občini Razkrižje pa 64,2%.

Zaradi učinkovitega odkrivanja in zdravljenja predrakavih sprememb v okviru progama ZORA v zadnjih letih z rakom materničnega vratu zboli le okrog 110 žensk in umre okrog 40-50 na leto. To je izjemen uspeh, saj je bila zgodovinsko gledano Slovenija ena od evropskih držav z največjim bremenom tega raka, v začetku 60. let smo imeli breme raka materničnega vratu, ki je primerljivo bremenu v Afriki danes.

Rak materničnega vratu je med raki izjemna, saj o njem vemo dovolj, da ga znamo skoraj v celoti preprečiti. Da bi dosegli eliminacijo tega raka, je SZO pozvala države, da v naslednjem desetletju dosežejo 90-odstotno precepljenost proti HPV, 70-odstotno pregledanost žensk v presejalnem programu ZORA in 90-odstotno zdravljenje odkritih predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu.

Slovenija je v obvladovanju tega raka izjemno uspešna, kar je prepoznala tudi SZO, ki je nedavno sporočila, da bomo morda med prvimi evropskimi državami, ki bomo uspeli eliminirati raka materničnega vratu. Zadnja dva cilja že dosegamo, precepljenost proti HPV pa se med regijami zelo razlikuje ter še ne dosega 90 %.

Dodatne informacije:

Dodatna gradiva:

Izjava prim. mag. Branislave Belović, dr. med.:

Občina Razkrižje nenehno skrbi za boljše zdravje svojih prebivalcev – od zagotavljanja dostopnosti do zdravstvenih storitev, do spodbujanja zdravega načina življenja.

Med prioritetami je tudi spodbujanje prebivalcev k udeležbi v nacionalnih programih zgodnjega odkrivanja raka (ZORA, DORA, SVIT) in cepljenja proti HPV.

Z osvetlitvijo Ivanovega izvira v turkizni barvi, ob prvi obletnici lansiranja globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za eliminacijo prvega raka na svetu – raka materničnega vratu, prispeva Občina Razkrižje kamenček v mozaiku doseganja tega velikega svetovnega cilja.

 Prim. mag. Branislava Belović, dr.med.

Predsednica Pomurskega društva za boj proti raku

 

 

 

 

 


Žalostinke po razkriško, pesmi Vlada Žabota, zazvenele v razkriškem domu kulture



V soboto, 13. novembra 2021 je v Domu kulture Razkrižje bil predstavljen glasbeni projekt, ki je nastal po predlogi cikla desetih pesmi Vlada Žabota, napisanih v razkriškem narečju z naslovom Žalostinke po razkriško.

Izrazna moč ter ritmični in melodični tok elegičnega cikla, ki tematizira ljudsko izročilo, so navdahnili skladatelja Rudija Pančurja. Ustvaril je partiture z naravnim, logičnim tokom, v melosu dobesedno spojen z narečjem, za svojstveni akustični glasbeni sestav. Za izvedbo Žalostink po razkriško je nastala vokalno-instrumentalna zasedba Mala mestna muzika, ki jo sestavljajo: Brina Vogelnik in Metod Banko – glasova, Jelena Ždrale – violina, Andrej Zupan – klarinet, Tanja Pirc – mandolina, Tina Pančur – čembalo, Branko Matošec Bizjak – kitara, Tomaž Guček – harmonika, Nino de Gleria – kontrabas, Rudi Pančur – klavir.

Besedila je dialektološko uredila prof. dr. Mihaela Koletnik. V veliko pomoč pa je bila Marinka Prelog, ki je vokalistoma pomagala pri izgovorjavi razkriškega narečja.

Cikel desetih glasbeno-poetičnih zgodb je tako edinstveni, celovit umetniški izraz kulturne dediščine Razkrižja, ki z njimi pridobiva razsežnost ter veličino. So sinfonije v najstarejšem pomenu te besede, torej sozvočje različnih kulturnih vplivov, ki se zrcalijo tako v narečju in glasbenem melosu kot v samih vsebinskih zgodbah. Prepletajo se namreč avstrijske, madžarske, hrvaške, judovske in romske prvine.

So potovanja skozi resnice prebivalcev Razkrižja in so potovanja po notranjosti slehernika. So potovanja v obe smeri časa in v globino: po ritmičnih gibanjih ljubezenskih dvojin ter domišljijskih utvarah s te strani na ono stran (ftekrej – vofkrej).

Vsaka pesem zase učinkuje kot zvočni roman, dramaturgijo cikla pa usmerjata vodilna življenjska motiva: ljubezen in minljivost. Izhajata iz Mure in se vanjo spet vračata … tako so se odvijale zgodbe med prebivalci Razkrižja, kraja, ki s temi žalostinkami postaja mejnik in osišče kulture, stkane skozi klasična časovna sosledja pred digitalno ero.

Dogodek je povezoval radijski voditelj Milan Krapež. Uvodoma je spregovorila Simona Moličnik – Urednica uredništva na Prvem programu Radia Slovenija. Nato so bili k besedi povabljeni avtor besedil pesnik in pisatelj Vlado Žabot, skladatelj Rudi Pančur in župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič.

Poslušalci Prvega programa Radia Slovenija so lahko v živo spremljali neposredni prenos koncerta. Posnetek pa lahko najdete na spletni strani Prvega programa Radia Slovenija, pod Sobotni glasbeni večer – Mala mestna muzika: Žalostinke po razkriško ali na naslednji povezavi: https://radioprvi.rtvslo.si/2021/10/sobotni-glasbeni-vecer-238/

Obiskovalci prireditve so poleg programa na odru, lahko občudovali tudi dve umetniški deli magistre umetnosti, akademske slikarke Katje Bednařik Sudec, ki sta bili postavljeni ob odru. Umetnica je za deli, ki nosita naslov »Dušica, ki je šla pozdravit angele« in »Metulja, ki sta šla pozdravit dušico« dejala, da zvenita po svoje, a sočasno dopolnjujeta in izhajata iz tega kar se sliši, da žubori v melodijah in besedilih Žalostink po razkriško.

Za prebivalce občine Razkrižje je celoten projekt Žalostinke po razkriško pomemben, saj smo se skozi različna zgodovinska obdobja morali dokazovati, da smo in želimo ostati del slovenskega narodnega ozemlja in da smo predvsem ponosni Slovenci, da je naše narečje sestavni del slovenskih narečnih skupin.

Koncert so omogočili:

  • Občina Razkrižje,
  • Turistično narodopisno društvo Razkrižje,
  • Teleing gradnje d.o.o.,
  • Nograd-Lotmerk d.o.o.,
  • Projektivni biro Lazar d.o.o.,
  • Usnjarstvo Fišer – Strojenje Kož in dodelava usnja d.o.o.
  • in KARBA mge d.o.o.

 

 

 

 



Srečanje s cvenskimi kulturniki na Razkrižju



Povod za to srečanje je bila nova zbirka pesmi »Moje druge srčne domislice«, ljudske umetnice iz Mote, Olge Majcen, letošnje dobitnice najvišjega priznanja s področja ljubiteljske kulture v Občini Ljutomer,  Miklošičeve nagrade.

Med pogovorom z avtorico, ki ga je vodila Brigita Bohinec Zadravec,  je nastopil Mešani pevski zbor Cven-Pristava, članice folklorne skupine KD Cven v vlogi ljudskih pevk, recitatorji recitatorske sekcije in mlade glasbenice iz družine Heric Taškov.

Kot posebno darilo avtorici pa so domačini pripravili nastop novoustanovljene razkriške tamburaške skupine.


91. seja Sveta Pomurske razvojne regije je potekala v Občini Razkrižje



V petek, 15. oktobra 2021, je v Domu kulture Razkrižje potekala seja Sveta Pomurske razvojne regije. Svet Pomurske razvojne regije sestavlja vseh 27 pomurskih županov in predsednik sveta madžarske samoupravne narodne skupnosti. Vodi ga tričlansko predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in dva namestnika predsednika. Mandat predsednika traja 12 mesecev. Predsednik sveta sklicuje in vodi seje, usmerja delo sveta ter ga predstavlja navzven. Svetu trenutno predseduje župan Občine Razkrižje.

Na seji so od pomembnejših vprašanj obravnavali naslednje teme in sprejeli naslednje zaključke:

– da so postopki za konstituiranje Regionalnega razvojnega sveta zaključeni,

– o izvajanju dogovora za razvoj regij, se dotaknili vprašanja kateri projekti se bodo financirali iz projektov mehanizma za okrevanje in odpornost,

– se seznanili s trenutnimi razmerami širjenja okužb s koronavirusom in sprejeli soglasno stališče do tega pomembnega vprašanja za zdravje ljudi,

– sprejeli sklep o pospešitvi sprejemanja OPN in začrtali določene aktivnosti, zlasti za izdelavo Hidrološko hidravlične študije za celotno regijo, ki jo mora sofinancirati država,

– v pomemben regijski projekt uvrstili Paliativni center v Občni Velika Polana,

– se seznanili s stanjem na področju financiranja regijskih društev v MO Murska Sobota in sprejeli sklep, da se to financiranje preveri za celotno območje Pomurja,

– sprejeli nekatere pobude za izvajanje programa javnih del, da bodo ta bolj učinkovita in da se podaljšajo na več let,

– se zavzeli za večja vlaganja v primarno zdravstvo in urejanje zdravstvenih domov,

– sprejeli odločitev, da se v ZD Murska Sobota organizira 24 urno dežurstvo na področju zobozdravstva za celotno regijo, del stroškov bodo pokrivale občine,

– obnovili prizadevanja za uresničitev železniške proge Beltinci – Lendava – Redisc in sklep naslovili na vlado,

– se seznanili o možnostih odstranjevanja blata iz komunalnih čistilnih naprav in na to temo na naslednjo sejo povabili predstavnike MO Ptuj, ki na tem področju imajo rešitve, pri tem sprejeli zadolžitev za CEROP, da pripravi finančne izračune za predlagane rešitve,

– se seznanili z aktivnostmi ob 25 letnici delovanja Ustanove Dr. Šiftarjeva fundacija in podprli prizadevanja, da ta postane državnega pomena,

– se dogovorili, da se na eni od prihodnjih sej resno pogovorimo o nedavnih medijskih očitkih, zlasti glede organiziranosti regije in o delitvi na več razvojnih agencij ter nekaterim raziskavam, ki nadpovprečno aktivne občine v regiji, uvrščajo na samo slovensko dno. O tem se želimo odkrito pogovoriti.

Kljub občasno povišanim tonom razprave, se je seja končala s konstruktivnimi zaključiki in dogovori ter glede na obsežnost dnevnega reda v sprejemljivem času.

Po zaključku seje so članice in člani razkriškega Turistično narodopisnega društva goste postregli z razkriško posebnostjo – razkriškimi mlinci ter lastnim pridelkom iz lastnega vinograda, ki ga obdelujejo razkriški prostovoljci, organizirani v Turistično narodopisnem društvu.

https://www.rcms.si/regionalni-razvoj/svet-pomurske-razvojne-regije



Slovesnost predaje svojemu namenu obnovljene skupne občinske ceste med občinama Razkrižje in Ljutomer, Veščica – Globoka



Slovesnost so organizirali domačini, ki so pripravili lep kulturni program in pogostitev.

Eden od dokazov, da se vendarle skupaj da preseči občinske meje, kar se kaže tudi v odnosu med ljudmi, ki se ne glede na meje občin med seboj dobro razumejo.

Glavno breme je ob sodelovanju drugih domačinov, prevzela Anita Pajek iz Veščice, ki je s svojo družino za potrebe ceste namenila precejšen del zemljišča, za kar so se ji domačini zahvalili z aplavzom, saj so se zavedali, če lastniška razmerja ne bi bila rešena, cesta še danes ne bi bila urejena.

Med ljudmi sta bila prisotna oba župana, županja občine Ljutomer in župan Občine Razkrižje, skupaj z izvajalci, nadzornim inženirjem in razkriškim župnikom – dekanom ljutomerske dekanije, msgr. Francem Režonjo.

Program je lepo povezovala Mihaela Feuš, v kulturnem programu pa so nastopili otroci družin, ki bivajo ob tej cesti.


Večer ljudske pesmi s Selmo in Marinko, Beročka “Ljubav se ne trži”



V Domu kulture Razkrižje, smo v sodelovanju Splošno knjižnico Ljutomer in Zavodom Herbija Prlekija izvedli prijeten dogodek Večer ljudske pesmi s Selmo in Marinko »Ljubav se ne trži«. Pevki nastopata pod umetniškim imenom Beročka.

Večletni projekt snemanja ljudskih pesmi iz Prlekije, Prekmurja in Medžimurja je v obliki knjižice z zgoščenko ugledal luč sveta sredi avgusta 2021. Pri tem sta jima pomagala Dušan Prelog in Daniel Gajšt. V četrtek, 7. oktobra 2021 pa smo imeli priložnost doživeti njihovo ustvarjanje v živo. Z izjemno interpretacijo izbranih pesmi, sta nam pevki pričarali prijetno, umirjeno vzdušje. Dogodek je povezovala in opravila pogovor z ustvarjalci direktorica Splošne Knjižnice Ljutomer, ga. Vesna Laissani. Po doživetem, se je vsem ustvarjalcem, zahvalil župan Občine Razkrižje, g. Stanko Ivanušič. Obiskovalci dogodka pa so na koncu lahko knjižico z zgoščenko tudi kupili.

O projektu so avtorji zapisali: »Pomemben del knjižice so notni zapisi dvoglasja, ki jim je dodan še akordični zapis, s čimer pevki želita ljudsko pesem čim bolj približati širšemu poslušalstvu, sopostaviti melodično, jezikovno in izrazno slikovitost treh sosednjih pokrajin, nenazadnje pa povabiti preigravanju in poustvarjanju zakladov domačih krajev«.

 


V okviru aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti, smo izvedli kolesarjenje po občinah Razkrižje, Ljutomer in Črenšovci



V nedeljo, 19. septembra, smo izvedli kolesarjenje do sosednjih občin: Ljutomer in Črenšovci. Izbrali smo manj prometne poti, ki bi naj v bodoče postale kolesarske povezave med občinami.

Najprej smo se čez Pristavo po stranskih poteh napotili do Ljutomera, kjer sta nas pozdravila in nagovorila, podžupan Občine Ljutomer g. Janko Špindler in predsednik Športne zveze Ljutomer g. Mirko Rauter. Skupaj smo se zapeljali skozi del Cvena in Mote do Tinekovega broda, med Moto in Gornjo Bistrico, kjer nas je na levem bregu Mure pričakala županja Občine Črenšovci ga. Vera Markoja s sodelavci občinske uprave in nekaterimi člani občinskega sveta te občine.

Pomembo vlogo pri soorganizaciji izvedbe kolesarskega dneva je prevzelo tudi osebje Zdravstvene ambulante Razkrižje, celotno pot so tudi na določenih mestih, predhodno označili s smerokazi.

Prijetno druženje smo izkoristili za pogovor o vzpostavitvi kolesarskih povezav, tako med občinami Ljutomer, Razkrižje, Črenšovci in širše. Posebej smo, tudi na terenu samem pregledali nekatere od možnih poti na obeh straneh reke Mure, ki jih bomo v prihodnje med seboj povezali in uredili tako, da bodo prevozne za kolesarje in prehodne za pešce. Pri tem nam je pomoč ponudil g. Mirko Rauter, ki je eden od najbolj vnetih gorskih kolesarjev v Prlekiji in je hkrati tudi predsednik Športnega društva MTB Prlekija (gorskega kolesarstva) ter odličen poznavalec širšega območja Prlekije in Prekmurja. Skupaj z njim bomo evidentirali tiste točke, kjer se med seboj morajo povezati sosednje občine, da se poti vzpostavijo na določenih prekinjenih in zaenkrat neprevoznih območjih tako, da bodo primerne za kolesarje in pohodnike.

Dozoreva spoznanje, da samo v eni občini kolesarskih poti ne moremo zaključiti, moramo vzpostaviti povezave na širšem območju med občinami. Ni pa nobene potrebe, da bi te stranske poti, zlasti ob Muri, med polji in travniki, bile asfaltirane.


Kandidati šole za častnike obiskali Občino Razkrižje



Kandidati šole za častnike Slovenske vojske iz mariborske Kadetnice so v četrtek, 17. 9. 2021, opravili študijo primerov oboroženih spopadov leta 1991. Pod vodstvom docenta dr. Blaža Torkarja in polkovnika Mirana Fišerja so se ustavili tudi na Gibini.

Pri spominskem obeležju osamosvojitvene vojne za Slovenijo na Gibini sta jih pričakala župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič in major Anton Kosi, oba aktivna udeleženca vojne 1991 v teh krajih.